»Terra je začela potovati, ko je bila stara en mesec, in je dejansko rasla na poti. Midva, avtomobil in pes smo bili njen dom.«

»Lažje se bo le usesti na vlak. Poleg tega bo tudi pot z avtomobilom za eno uro hitrejša, saj vam ne bo treba čakati na trajekt.«

»Za nami je še eno zelo drugačno šolsko leto. Čeprav polno neznank in nepredvidljivih korakov, nam je odpiralo vrata k novim znanjem in spoznanjem. Le dovoliti smo si morali to in odločno hoditi po poti znanja naprej.«

»Stvari, ki se v človeku nabirajo, in ker vidiš, da pot ne gre v isto smer, kot smo si jo zastavili, jaz vidim rešitev, da je bolje, da se na eni točki odmaknem.«

»Večina ljudi neizbežnost smrti odriva daleč stran, mislijo si 'ah, ja, ta smrt, kje je še to, kaj je že to' in živijo brezskrbno tja v en dan. Potem pa pridejo bolezni, nesreče, smrtonosne epidemije ali se jim začne življenje iztekati in je tu hudič. Sta tu obup, bolečina. Tedaj začnejo nevrotično razmišljati, kako iz te groze najti pot ven, pot rešitve, kako najti ob obupu nekakšen mir, kako priti do pomirjujočega spoznanja, ki ustvari smrt sprejemljivo.«

»Mislim, da bodo Slovenci glede na to, da so osvojili točko v prvem krogu, niso pa je osvojili Srbi, lahko malo bolj – ne ravno sproščeni – potrpežljivi, manj hitenja gre pričakovati. Morda bolj čakanje na nasprotnikove napake, na prostor, ki bi ga Srbi morda puščali ob svojih napadih za svojim hrbtom. Vemo, kako dobro po navadi Benjamin Šeško in Andraž Šporar napadata ta prazen prostor. Mislim, da bodo Srbi želeli imeti nadzor nad žogo, pobudo. Ampak tako je igrala, denimo, tudi Danska, pa je na koncu Slovenija iztržila remi. Remi Srbom na tej tekmi ne bi ustrezal, verjetno bi bili Slovenci bolj zadovoljni z njim, ampak obe ekipi bosta igrali na zmago, kajti ta bi Sloveniji skorajda že prinesla pot v osmino finala, Srbi pa nujno potrebujejo točke, potem ko so ostali pri ničli, ko so v prvem krogu izgubili proti Angležem z ena proti nič.«